- izprati
- вымыть (вымывать), смыть (смывать)
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
izprati
Смотреть что такое "izprati" в других словарях:
izpráti — pêrem tudi spráti spêrem dov., izprál tudi sprál (á é) 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izprati perilo; izprati v mlačni vodi; dobro izprati / izprati rano z alkoholom; izprati si usta ♦ med. izprati želodec s tekočino, navadno z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prȁvopīs — m skup pravila za ispravno bilježenje riječi nekog jezika korištenjem odgovarajućeg sustava znakova; ortografija ∆ {{001f}}korijenski ∼ način pisanja koji ne bilježi glasovne promjene unutar riječi [poDhodnik: pothodnik; srDce: srce;… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pravopis — prȁvopīs m DEFINICIJA skup pravila za ispravno bilježenje riječi nekog jezika korištenjem odgovarajućeg sustava znakova; ortografija SINTAGMA korijenski pravopis način pisanja koji ne bilježi glasovne promjene unutar riječi [poDhodnik: pothodnik; … Hrvatski jezični portal
izlúžiti — im, in izlužíti in izlúžiti im tudi zlúžiti im, in zlužíti in zlúžiti im dov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: izlužiti sladkor iz sladkorne pese, tanin iz lesa;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpláti — póljem tudi spláti spóljem dov., izpôlji izpoljíte tudi spôlji spoljíte; izplál in izplàl tudi splál in splàl (á ọ) 1. s sunkovitim zajemanjem spraviti vodo iz česa: izplati vodo iz čolna / izplati čoln 2. agr. odstraniti pleve s sunkovitimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osmójek — jka m (ọ̑) kar je osmojeno: osmojke, ki nastanejo pri likanju, je treba izprati z mrzlo vodo; črni osmojki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spráti — spêrem dov., sprál (á é) z vodo ali drugo tekočino odstraniti kaj s česa: dež spere prah z rastlin; sprati morsko sol s telesa; pren., ekspr. solze so sprale smeh z obraza; prim. izprati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
želódec — dca m (ọ̑) 1. vrečast prebavni organ med požiralnikom in tankim črevesom: želodec ga boli; mastno hrano želodec težko prebavi; želodec poči, se razširi, se skrči; že dalj časa krvavi iz želodca; pokvariti si želodec; v želodcu mu kruli, ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
